Srpski jezik
Slovenščina
English
V začetku novembra 2020 nas je zapustil eden največjih romskih intelektualcev dr. Rajko Djurić. Bil je filozof, pisatelj, novinar, pesnik, prevajalec, strokovni sodelavec, predavatelj, profesor in romski aktivist in voditelj. Napisal je več knjig, znanstvenih člankov in razprav o zgodovini, jeziku, simbolih in običajih romskega naroda, ki so postale temelj sodobnemu razumevanju percepcije romske identitete, tako kot jo vidijo, občutijo in živijo Romi. Njegovo najbolj odmevno delo je Zgodovina Romov, za katero je uvodne besede napisal Vaclav Havel. V širši javnosti, kjer so v akademskem diskurzu dotedaj dominirali ne- romski strokovnjaki, je spodbudil zanimanje za bolj poglobljeno preučevanje romske zgodovine, kulture in jezika, pripadnikom romske skupnosti pa je ponudil ogrodje za nadaljnje delovanje.
Svoje strokovno znanje je nesebično posredoval mlajšim sodelavcem in tudi po njegovi zaslugi se je izoblikovala skupina romskih intelektualcev, ki so zasnovali avtentičen pristop k preučevanju in izražanju romske identitete tudi v javnem prostoru, zlasti na področju preučevanja romskega jezika in romskega genocida. Rajko je soavtor knjige o standardizaciji romskega jezika, ter avtor Slovnice romskega jezika in znanstvenoraziskovalne študije o romskih glagolih, njihovem izvoru in pomenu. Vztrajal je pri standardizaciji in oblikovanju pravil uporabe jezika, ki naj omogočijo uporabo in razvoj romskega jezika na vseh področjih družbenega življenja. Bil je med prvimi raziskovalci romskega genocida in začetnik projektov zbiranja gradiva in pričevanj o preganjanju Romov v času nacizma. Deloval je kot aktivist romskega gibanja, med drugim je bil predsednik Mednarodnega Romskega Parlamenta, predsednik Zveze Romov Srbije in poslanec v Skupščini Srbije.
Z Rajkom sem sodelovala v številnih projektih za izboljšanje položaja romske skupnosti in za spoznavanje njihove zgodovine in kulture. Ponosna sem, da sem imela priložnost osebno sodelovati s tako eminentnim strokovnjakom in romskim intelektualcem kot je bil dr. Rajko Djurić. Spoznala sem ga pred več kot 4. desetletji, kmalu po tem ko je doktoriral na Filozofski fakulteti v Beogradu. Spremljala sem tudi nekatera njegova predavanja mladim Romom na romskih taborih v Murski soboti. Spodbujal jih je k spoznavanju romskih besed in imen in vedno je prisluhnil njihovim vprašanjem in težavam. Zaradi zgodovinske stigmatizacije Romov so se mnogi Romi v preteklosti odrekli uporabi svojega jezika in izražanju identitete v javnem prostoru, in mladi Romi so tedaj potrebovali motivacijo za spoznavanje jezika, kulture in zgodovine svojega naroda. Bodočim generacijam Romom pa je Rajko zapustil pisano besedo, knjige, pesmi in osebni vzor aktivista za pravice romskega naroda.
Dr. Vera Klopčič